Citiranje in navajanje virov po 6. verziji APA standardov
Ključne besede: pisanje, strokovna besedila, znanstvena besedila, citiranje virov, navajanje virov
V znanstvenih in strokovnih krogih obstaja več načinov citiranja oz. navajanja virov (ACS, AMA, APA, čikaški, harvardski, ISO, MLA, ...). V družboslovnih vedah se uporablja predvsem APA. APA (American Psychological Association) je v priročniku Publication Manual of the American Psychological Association izdala navodila in priporočila za pisanje in oblikovanje pisnih izdelkov, ki jih poznamo kot APA standarde. 
Kontakt
Urednica vsebin:
mag. Andreja Grčar
01 5892 333
Pisanje znanstvenih in strokovnih besedil
Pri iskanju virov za izdelavo znanstvenih in strokovnih besedil imamo na voljo izdelane sisteme oziroma orodja za dostop do podatkov o njih, kot so: knjižne police, police z revijami, kazala revij, bibliografije raziskovalcev, COBISS, podatkovne  baze s polnimi besedili dostopne preko oddaljenega dostopa do virov (podatkovne baze EBSCO, Springer, Wiley, ...), DiKUL, BIBLOS.

Pri zbiranju literature moramo biti selektivni. Naredimo izbor in izločimo vse tisto, kar neposredno ne zadeva teme besedila. Pri tem smo pozorni na: naslov (ali pove kaj o vsebini dela), avtorja (ali vemo, s katerim znanstvenim področjem se največ ukvarja), kazala, predgovor, uvod, spremno besedo (pri knjigah) in izvlečke pri člankih, letnico izdaje (zbiramo dela večinoma novejšega datuma) in navedeno literaturo (bibliografijo). Ob iskanju potrebnih virov sproti izdelujemo bibliografijo, saj nam tako kasneje ni potrebno ponovno iskati informacij. Vsebovati mora osnovne bibliografske podatke (avtor, naslov, letnica izida in kraj, založba, število strani). Hkrati pa si označujemo tudi citirane dele besedila. 
Opredelitev bibliografskih virov
Monografska publikacija je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov. Glede na vrsto vsebine jih delimo na: leposlovne (npr. roman, drama, pravljica, poezija, antologija, potopis ipd.), strokovne in znanstvene publikacije (učbeniki, slovarji, strokovne knjige, priročniki, enciklopedije, leksikoni, bibliografije, znanstvene knjige, zborniki s posvetovanj).
Serijska publikacija je publikacija v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v zaporednih delih, navadno s številčnimi ter časovnimi oznakami in namerava izhajati nedoločen čas. Vsaka serijska publikacija ima ISSN (International Standard Serial Number) – mednarodno standardno številko serijske publikacije. Imamo strokovne, poljudne, znanstvene časopise oz. revije z znanstvenimi, strokovnimi, poljudnimi članki. Pri serijski publikaciji je pomembno, da poleg avtorja, leta izida, naslova članka/prispevka, navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji. Najprej moramo poiskati publikacijo, da bi lahko v njej našli članek.

Knjiga
knjiga
Članek iz revije
clanek

Spletna objava

spletna
 
Kje najdemo bibliografske elemente?
  • Na naslovni strani, prvih straneh knjige ali v kolofonu
  • CIP zapisu (večinoma pri monografskih publikacijah, imajo ga tudi nekatere serijske publikacije). CIP je kataložni zapis o publikaciji, ki je izdelan pred njenim izidom v skladu s pravili za katalogizacijo. Umeščen je za naslovno stranjo knjige, ponavadi v okvirčku, ni pa nujno. Vsebuje bibliografski opis in vse vpise, pod katerim je informacija o publikaciji dostopna v vseh vrstah katalogov.
Knjiga
Revija
cip
soci

zbornik
  • V katalogu COBISS / OPAC
katalog
  • V repozitoriju PeFprints
 
pefprints
Znanstvena oprema pisnih besedil
Znanstveno ali strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire (internet, knjigo, revijo, zbornik, časopis itd.).

Citirani viri so tisti viri, kjer avtorje citiramo dobesedno ali iz nekega vira uporabimo konkretne informacije oz. avtorske metode, rezultate ali sklepe. Če želimo nek vir uporabiti kot citirani vir, moramo pregledati originalni vir. Metode posrednega citiranja uporabljamo le v izjemnih primerih. Lahko uporabimo citiranje (dobesedni prepis avtorjevega besedila) ali parafraziranje (preinterpretacija avtorjevega besedila z lastnimi besedami). Nujno moramo označiti vir citata (priimek avtorja, leto izida, str.) oziroma parafraze (povz. po priimek avtorja, leto izida, str.). V poglavju o virih in literaturi pa natančno zapišemo vse bibliografske elemente informacijskega vira.

Namen citiranja je omogočiti bralcu, da navedek v citiranem besedilu čim lažje najde. S citiranjem usmerjamo bralca k virom, ki bi mu lahko prinesli več informacij, povezanih z njegovo temo in  priznavamo idejno avtorstvo za neko misel tistemu, ki mu gre. Če ne navedemo vira, je naše delo plagiat. Večina plagiatov je posledica nepoznavanja ali neustrezne uporabe pravilnega citiranja in navajanja virov na koncu pisnega izdelka. 
Citiranje med besedilom
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu citiranih virov (poglavje "Viri") in obratno. Vsa dela, ki so navedena v seznamu virov, morajo biti vsaj enkrat citirana tudi nekje med tekstom samim. Tako si bo lahko nekdo, ki ga tematika bolj podrobno zanima, našel celoten vir, ki je bil v našem delu le povzet.
Če citiramo dobesedno, potem moramo dobesedni navedek dati v navednice, pri tem pa ga ne smemo spreminjati (če uporabimo le del, manjkajoči del nadomestimo s pičicami), navedemo tudi stran dobesednega navedka, na primer:

»Inteligentne snovi in pojavi so tisti, ki vodijo k spontanemu raziskovanju prav zaradi presenetljivih lastnosti in zakonitosti, ki jih otrok odkriva.« (Krnel, 2012, str. 10)   ali                  
    
Krnel (2012) pravi: »Inteligentne snovi in pojavi so tisti, ki vodijo k spontanemu raziskovanju prav zaradi presenetljivih lastnosti in zakonitosti, ki jih otrok odkriva« (str. 10).
 
Citiramo vedno iz originalnega vira, v primeru, da le-ta ni dostopen, lahko uporabimo posredno citiranje, vendar naj bo to le izjemoma. Vedno vsaj poskušajmo priti do izvornega dela.
Če tako v knjigi Zgage iz leta 2011 preberemo nekaj, kar je Milner napisal leta 1992 in do tega dela ne moremo priti, lahko to citiramo na naslednji način:

Milner (1992, v Zgaga, 2011)     ali     (Milner, 1992, v Zgaga, 2011)

Kot vir lahko navajamo tudi osebno komunikacijo (pogovori, elektronska pošta, pisma …). Poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi čim bolj natančen datum (po možnosti vsaj mesec in leto, še najbolje je natančen datum). Vir osebna komunikacija navajamo samo med tekstom.

N. Kralj (osebna komunikacija, 5. 6. 2006)      ali      (N. Kralj, osebna komunikacija, junij 2006)
Avtorje lahko med besedilom citiramo na 2 načina:

s priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela v oklepaju,
s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo pa ju z vejico).

En avtor

Če se sklicujemo na avtorja, napišemo njegov priimek, letnico izdaje dela pa v oklepaju.

Kroflič (2004) je ugotovil, ...

Če se sklicujemo na avtorico, napišemo njeno ime in priimek ali začetnico njenega imena in priimka, letnico izdaje dela pa v oklepaju.

Darja Kobal (2000) je ugotovila, ...          ALI       D. Kobal (2000) je ugotovila, ...  
       
Če navajamo avtorja ali avtorico v oklepaju, napišemo ne glede na spol enako. Navedemo priimek in letnico, vmes pa vejico.

Izbira je odvisna od … (Lovšin, 2004).
 
Dva avtorja

Med oba priimka vstavimo veznik »in«

Lovšin in Svečko (2010)      ali      (Lovšin in Svečko, 2010)

Trije avtorji do vključno 5

Prvič navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik »in«, naslednjič pa po prvem avtorju uporabimo okrajšavo »idr.«

Prvo navajanje vira:   Sedmak, Kostanjevec, Košmrlj in Lovšin (2008) so ugotovili …

    ali           (Sedmak, Kostanjevec, Košmrlj in Lovšin, 2008)

Ponovno navajanje istega vira:    Sedmak idr. (2008) so ugotovili …

   ali          (Sedmak idr., 2008)

6 ali več avtorjev

Vsakič citiramo (tudi ob prvem navajanju) le prvega avtorja in dodamo »idr.«

Cummings idr. (2010)

IZJEMA:
V primeru, da imamo več virov, ki imajo na začetku enake avtorje, moramo navajati vse avtorje do vključno prvega različnega.

                 Riddell, Scoot, Prisk idr. (1992)

                 Riddell, Scott, Rogers idr. (1992)

Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj ločimo s podpičjem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja:

       (Gabrijelčič, 2009; Koch, 2004; Tivadar, 2012)

Če je isti avtor ali ista skupina avtorjev v enem (istem) letu izdala več del, letnicam dodamo črke a, b, c ... Isto logiko uporabimo tudi v seznamu virov na koncu.

Kostanjevec (2004a in 2004b)      ali      (Kostanjevec, 2004a, 2004b)

 Na osnovi rezultatov (Kostanjevec, 2004a) je bil izdelan …

 Poglavje je namenjeno spoznavanju (Kostanjevec, 2004b) …

V primeru, da avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo prvih nekaj besed naslova in leto izdaje. Če citiramo vir v oklepaju, naredimo dvojne narekovaje okrog naslova članka, poglavja ali spletne strani.

     Zakon o vzgoji in izobraževanju (1993)    ali    (»Zakon o vzgoji in izobraževanju«, 1993)
Navajanje virov
Uporaba poševnega tiska

Pri monografijah (knjige, diplomsko delo, magistrska oz. doktorska naloga, raziskovalna poročila, naslov zbornika iz konference oz. simpozija …) se v poševnem tisku pišejo naslovi del.

Pri člankih (revije, časniki, časopisi …) pa se v ležečem tisku piše ime revije in volumen, kjer je članek objavljen. Posamezne revije sicer lahko zahtevajo nekatere posebnosti pri navajanju virov, zato si pred oddajanjem člankov oglejte navodila za posamezno revijo.
Virov ne številčimo in pred njih ne dodajamo označevalcev (bullets), temveč jih navajamo kot nove odstavke, pri čemer je druga vrstica zaradi preglednosti pomaknjena nekoliko bolj v desno oz. naredimo viseči zamik odstavka, primer:

Atkinson, J.W. (1964). An introduction to motivation. Princeton, NJ: Van Nostrand.
Avsec, A. in Pečjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost.
      Psihološka obzorja, 12(2), 35–48.
Baddeley. A. (1991). Human memory: Theory and practice. London: Lawrence Erlbaum Associates.
 
Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja oz. naslova, če avtor dela ni znan. Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, enkrat pa kot prvi avtor v skupini več avtorjev, najprej navajamo njegova samostojna dela in nato skupinska dela, ki jih razvrstimo po abecedi drugega (ali po potrebi tretjega) avtorja.

Kostanjevec, S. (2004) …
Kostanjevec, S. in Kašček, D. (2004) …

Če se isti avtor pojavi večkrat, dela navajamo po letu izdaje, najprej starejša in nato novejša dela.

Lovšin, F. (2003) …
Lovšin, F. (2005) …

V primeru, da imamo istega avtorja in isto leto, moramo pri letnicah dodati črke a, b, c … V tem primeru dodajamo črke po vrsti in sicer tako, da vire razvrstimo po abecednem vrstnem redu besedila, ki sledi letu izida (npr. po besedilu naslova).

Baheti, J. R. (2001a). Control …
Baheti, J. R. (2001b). Roles of …

V primeru, da imamo vire, v katerih imajo avtorji isti priimek, vendar različna imena, se vire razvrsti po abecednem vrstnem redu inicialk imena.

Mathur, A. L. in Wallston, J. (1999) …
Mathur, S. E. in Ahlers, R. J. (1998) …
 
V primeru, da ima vir enega do vključno sedem avtorjev, moramo navesti vse avtorje. Pred zadnjim avtorjem damo besedico in.

Cummings, E., Schermerhorn, A., Merrilees, C., Goeke-Morey, M., Shirlow in Cairns, E. (2010). Political violence and child adjustment in Northern Ireland: testing pathways in a social-ecological model including single-and two-parent families. Developmental Psychology, 46, 827–841.

V primeru, da je avtorjev 8 ali več, navedemo  prvih  šest  avtorjev, dodamo tri pike in zadnjega avtorja.

Gilbert, D. G., McClernon, J. F., Rabinovich, N. E., Sugai, C., Plath, L. C., Asgaard, G., … Botros, N. (2004). Effects of quitting smoking on …

V primeru, da imamo med viri dva avtorja z istim priimkom in enakimi prvimi črkami imena, moramo avtorjevo polno ime napisati v oglatih oklepajih za začetnico imena.

Tušak, M. [Maks]. (1997). Psihologija športa. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Tušak, M. [Matej]. (2003). Strategije motiviranja v športu. Ljubljana : Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Med besedilom navedemo takole:  (Maks Tušak, 1997)
                                                        (Matej Tušak, 2003)
                                              
V primeru, da ima vir urednika oz. urednike, se uredniki pišejo za naslovom dela. Za naslovom se doda črka V, nato urednike (inicialke imena, priimek) ter besedo (ur.).

Rasmusson, A. M. in Friedman, M. J. (2002). Gender issues in the neurobiology of PTSD. V R. Kimerling, P. Ouimette in J. Wolfe (ur.), Gender and PTSD (str. 43–75). New York, NY: The Guilford Press.

V primeru, da ni urednikov, se za črko V napiše samo naslov.

Čepič, M. (2011). Tekoči kristali v poučevanju ali kako krepiti naravoslovne kompetence z vpeljavo novih vsebin. V Zbornik povzetkov: zaključna konferenca na projektu Razvoj naravoslovnih kompetenc, Maribor, 20. september 2011 (str. 32). Maribor : Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
Primeri navajanja virov za posamezni tip gradiva
TISKANA VERZIJA

Za knjige se uporabljajo naslednji formati zapisa:

Priimek, začetnice imena. (leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Priimek, začetnice imena. (ur.) (leto). Naslov. Kraj: Založnik.
 
Tiskana knjiga z avtorjem
Primer >>

Knjiga, katere avtor ni znan
Primer >>

Knjiga z urednikom
Primer >>

Slovar
Primer >>

Diplomsko delo v tiskani obliki
Primer >>

Magistrsko delo v tiskani obliki
Primer >>

Doktorsko delo v tiskani obliki
Primer >>

ELEKTRONSKA VERZIJA

Za knjige se uporablja naslednji format zapisa:
Priimek, začetnice imena. (leto). Naslov. Pridobljeno s http://www.xxxxxxx

Elektronska verzija tiskane knjige
Primer >>

Samo elektronska verzija knjige
Primer >>

Tiskana knjiga tudi v elektronski verziji, ki je dostopna na spletu in ima DOI
Primer >>

Za diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo, ki ima samo elektronsko verzijo, se uporabljajo naslednji formati zapisa:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Diplomsko delo, Ime institucije). Pridobljeno s http://www.xxxxxxx
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Magistrska  naloga, Ime institucije). Pridobljeno s http://www.xxxxxxx
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Doktorska  disertacija, Ime institucije). Pridobljeno s http://www.xxxxxxx
 
Samo elektronska verzija diplomskega dela
Primer >>

Za poglavje v knjigi uporabljamo ta format zapisa:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Začetnice imena urednika. Priimek urednika (ur.), Naslov knjige (str. prva stran poglavja–zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik.
 
Poglavje v knjigi z urednikom knjige
Primer >>

PRISPEVKI V ZBORNIKU KONFERENCE, SIMPOZIJA ALI KONGRESA
Prispevki na simpozijih ali kongresih so največkrat objavljeni v obliki knjige kot Zbornik prispevkov ali Zbornik izvlečkov. Ker je to knjiga, se jo citira tako kot knjigo, prispevek pa kot poglavje v knjigi.

Prispevek v zborniku kongresa, ki nima urednika

Priimek, začetnice imena. (leto). Naslov prispevka. V Naslov zbornika (str. prva stran članka–zadnja stran članka). Kraj: Založnik.
Primer >>

Prispevek v zborniku kongresa z urednikom ali več uredniki
Primer >>

Prispevek na kongresu, ki je samo v elektronski obliki
Primer >>
 
Sestavek v spletni enciklopediji
Primer >>

Definicija iz spletnega slovarja brez avtorja in datuma
Primer >>

Članki  so  lahko  objavljeni  v  revijah  (strokovnih,  znanstvenih,  poljudnih …),  časopisih, časnikih.

Za članek iz tiskanega vira uporabljamo ta format zapisa:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva stran članka–zadnja stran članka.

V primeru, da revija (tiskana ali elektronska), v kateri je članek objavljen, nima volumna, napišite samo številko revije.

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, številka, prva stran članka–zadnja stran članka.
 
TISKANA VERZIJA

Za  članke  iz  tiskanega časnika in časopisa  (npr. Delo, Dnevnik, Šolski razgledi, …) se uporablja naslednji  format zapisa:
Priimek, začetnice imena. (Cel datum oz. mesec in leto). Naslov. Ime publikacije, volumen(številka), prva stran–zadnja stran.

Članek  iz  tiskanega časnika
Primer >>

Članek iz tiskane revije
Primer >>

Članek iz časopisa brez avtorja
Primer >>

ELEKTRONSKA VERZIJA

Za članke v elektronski verziji se uporablja naslednji format:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov.  Ime revije, volumen(številka), prva stran članka–zadnja stran članka. Pridobljeno s http://www.xxxxxxx

V primeru, da revija (tiskana ali elektronska), v kateri je članek objavljen, nima volumna, napišite samo številko revije.
 
Elektronska verzija tiskanega članka
Primer >>

Članek iz časopisa, ki je dostopen na spletu
Primer >>

Članek samo v elektronski verziji
Primer >>

Članek iz revije z DOI oznako
Primer >>

Sem spadajo prispevki s spletnih strani posameznikov, organizacija, kongresov. Največkrat spletna stran nima avtorja. Navedemo naslov spletne strani in leto, kdaj je bila spletna stran objavljena. Če tega leta ni, v oklepaju namesto letnice napišemo b.d. [brez datuma]. Lahko pa napišemo leto, ko smo pridobili to informacijo.
Primer >>
 
Osebne spletne strani (npr. spletne strani osebnosti, …)
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov spletne strani (navadno je kar ime in priimek osebe). Pridobljeno s http://xxx
Primer >>
 
Predavanje, objavljeno na spletu v PowerPointu
Primer >>
 
DVD, pridobljen s spleta
Primer >>
 
Video, pridobljen s spleta
Primer >>

DRUGE OBJAVE Sem uvrščamo zvočne posnetke, videoposnetke, glasbene zgoščenke, CD-ROM-e, projicirno gradivo, kartografsko gradivo, televizijske in radijske posnetke, zasebno komunikacijo (pisma, e-pošta, telefonski pogovori, pogovori ipd.).

Za vse te vire moramo za naslovom v oglatih oklepajih  napisati vrsto gradiva: [videoposnetek], [CD-ROM], [zvočni CD], [elektronska pošta],  [zvočna kaseta], [gramofonska plošča], [radijski posnetek], [televizijski posnetek].
 
Prispevek na cd-romu
Primer >>

Zvočni posnetek (cd, zvočna kaseta, gramofonska plošča …)
Primer >>

Kindle ali bralnik
Primer >>

Blog
Primer >>
 
Televizijski ali radijski posnetek
Primer >>
 
Socialna omrežja (Twitter, Facebook in Google)
 
TWITTER
Tweet (avtor je posameznik)
Primer >>

Tweet (skupina avtorjev)
Primer >>
 
FACEBOOK
Facebook status posameznika
Primer >>

Facebook status skupine
Primer >>
 
GOOGLE+ POST
Primer >>
Označevanje in številčenje tabel in slik
Vse tabele številčimo od prve do zadnje po vrsti, prav tako vse slike. 
Tabele označujemo nad samo tabelo z imenom "Tabela", jih oštevilčimo, dodamo jim tudi naslove. Pod tabelo lahko dodamo legendo. Pod vsako tabelo napišemo kratek odstavek, v katerem opišemo vsebino tabele (stavek ali dva).

Ko se v tekstu sklicujemo na tabelo, vedno uporabimo tudi številko tabele, na katero se sklicujemo. Torej, nikdar ne rečemo samo, "v tabeli vidimo", temveč rečemo "v Tabeli 1 vidimo…".

Če smo tabelo oblikovali sami na podlagi lastnih podatkov, navajanje vira v oklepaju ni potrebno.
 
Primer >>

Tabela 1
Primerjava povprečnih vrednosti skupaj zbranih točk pri prvem in drugem preverjanju - fantje


Kadar pa je tabela povzeta iz vira, moramo vir citirati na koncu naslova tabele v oklepaju, kot tudi v seznamu virov.
 
Primer >>

Tabela 2
Prevladujoči pogledi na učenje in motivacijo (Greeno in dr., 1996)
Slike označujemo pod samo sliko z imenom "Slika", jih oštevilčimo, dodamo jim tudi naslove. Za sliko se smatra vsak grafični prikaz v delu (grafikoni, fotografije, različne oblike diagramov). Namen tega je zvišanje preglednosti. Pod vsako sliko napišemo kratek odstavek, v katerem opišemo vsebino slike (stavek ali dva).

Ko se v nadaljnjem tekstu sklicujemo na sliko, vedno uporabimo tudi številko slike, na katero se sklicujemo. Torej, nikdar ne rečemo samo, "na sliki vidimo", temveč rečemo, "na Sliki 1 vidimo…".

V slikah uporabljamo čim manj kratic. V primeru uporabe le-teh v grafični prikaz dodamo tudi legendo, v kateri pojasnimo vse kratice in okrajšave.

Če smo sliko oblikovali sami na podlagi lastnih podatkov, navajanje vira v oklepaju ni potrebno.

Kadar pa je slika povzeta iz vira, moramo vir citirati na koncu naslova slike v oklepaju, kot tudi v seznamu virov.
 
Primer 1: Slika z legendo


 
 
Primer 2: Slika vzeta iz vira


 
 
Primer 3: Grafikon
 
 
Primer 4: Slike (fotografije), ki smo jih posneli sami >>
 
 Spremenjeno: 18. 10. 2017