Citiranje in navajanje virov po 7. verziji APA standardov
Vodič je namenjen študentkam in študentom UL PEF kot pomoč pri citiranju in navajanju literature po APA7.

Uvod |  Citiranje med besedilom |  Navajanje virov na koncu dela |  Primeri navajanja virov za posamezni tip gradiva |  Označevanje in številčenje tabel in slik | Primeri tabel in slik 



 
Uvod
Znanstveno ali strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire (knjigo, članek, spletno mesto itd.). Citirani viri so tisti viri, kjer avtorje citiramo dobesedno ali pa uporabimo konkretne informacije oz. avtorske metode, rezultate ali sklepe. Če želimo nek vir uporabiti (in citirati), ga moramo pregledati v primarni obliki. Metode posrednega citiranja uporabljamo le v izjemnih primerih. Citate in vire je potrebo urediti tako, da jih bralec lahko čim enostavneje identificira in najde. S citiranjem usmerjamo bralca k virom, ki bi mu lahko prinesli več informacij povezanih z njegovo temo in priznavamo idejno avtorstvo za neko misel tistemu, ki mu gre. Če ne navedemo vira, lahko naše delo označijo za plagiat, čemur sledijo sankcije (npr. odvzem pridobljenega naziva). 

V znanstvenih in strokovnih krogih obstaja več načinov citiranja oz. navajanja literature. APA (American Psychological Association) je v priročniku Publication manual of the American Psychological Association izdala navodila in priporočila za pisanje in oblikovanje pisnih izdelkov, ki jih poznamo kot APA standarde. Standardi se nanašajo na splošna vodila pri pisanju – na strukturo, način citiranja, jezikovno in oblikovno sestavo pisnih izdelkov, obliko tabel in slik. Na tem mestu se podrobneje posvečamo citiranju in navajanju virov.

Predstavljamo pravila za citiranje in navajanje virov po 7. verziji APA standardov, ki so izšla leta 2020. Najprej so navodila za citiranje med besedilom, sledijo navodila za navajanje virov v seznamu uporabljenih virov in literature na koncu dela z najbolj pogosto uporabljenimi primeri ter primeri označevanja in številčenja tabel in slik. V primerjavi s prejšnjo verzijo je nekaj sprememb, zato priporočamo, da si vodič natančno pogledate.
 

Ta priporočena navodila so namenjena kot pomoč za pisanje seminarskih nalog in zaključnih del v okvira študija na UL PEF. Za pisanje člankov v domačih in tujih revijah morate upoštevati standarde, ki jih predpisujejo uredništva revij. 

1 Citiranje med besedilom
Avtorje lahko med besedilom citiramo na dva načina (izbira je naša in odvisna od pravopisnih pravil):
  • s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo pa ju z vejico),
  • s priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela v oklepaju. 
 
APA ne ločuje po spolu avtorja. Razliko med avtorico oz. avtorjem (npr. Robi Kroflič in Breda Kroflič) v slovenščini pri drugem načinu navajanja, lahko izrazimo z žensko oz. moško obliko glagola. 

Prvi način navajanja:   

… kar je že bilo ugotovljeno (Kroflič, 2004).
… kar je že bilo ugotovljeno (Kroflič, 2008).

Drugi način navajanja:

Kroflič (2004) je ugotovil       oz.        Kroflič (2008) je ugotovila

 
En avtor
Čepič (2018)  ali  (Čepič, 2018)

Dva avtorja
Med oba priimka vstavimo veznik »in«.

Avsec in Ferk Savec (2019)      ali      (Avsec in Ferk Savec, 2019)

Trije avtorji ali več avtorjev
Vsakič citiramo (tudi ob prvem navajanju) le prvega avtorja in dodamo »idr.«

(Razpotnik idr., 2019)       ali      Razpotnik idr. (2019) so ugotovili…


Če imamo več virov, kjer so trije, ali več avtorjev, ki imajo na začetku enake priimke, moramo navajati vse avtorje do vključno prvega različnega, da se izognemo dvoumnosti.

Kapoor, Bloom, Montez idr. (2017)
Kapoor, Bloom, Zucker idr. (2017)

Če imamo dva avtorja z istim priimkom in enakimi prvimi črkami imena, je kratica imena premalo, zato napišemo celotno avtorjevo ime.      

(Maks Tušak, 1997)    ali     Maks Tušak (1997)
(Matej Tušak, 2003)   ali      Matej Tušak (2003)

Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj ločimo s podpičjem. Uredimo jih po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja.

(Bagiati in Evangelou, 2015; Hu idr., 2017; Lee in Kemple, 2014; Zaranis in Oikonomidis, 2016)

Če je isti avtor ali ista skupina avtorjev v enem (istem) letu izdala več del, letnicam dodamo črke a, b, c …. Isto logiko uporabimo tudi v seznamu virov na koncu. 

Kostanjevec (2004a, 2004b)     ali     (Kostanjevec, 2004a, 2004b)

Če navajamo več del enega avtorja, dela razvrstimo po kronološkem vrstnem redu.

(Foucault, 2008b, 2009, 2010).
 
Avtor dela ni znan

Če knjiga nima avtorja oz. urednika, namesto priimka avtorja napišemo prvih nekaj besed naslova in leto izdaje. Pazimo na uporabo poševnega tiska med navajanjem v besedilu.

Primer:
Prva in vse naslednje navedbe
Interpersonal skills (2019) opisuje, …

Navajanje v seznamu virov    
Interpersonal skills. (2019)…

Leto (datum) izida/objave (b. d.)

Datum pri navajanju med besedilom se mora ujemati z datumom v seznamu virov na koncu. Navajamo samo leto. V primeru, da tega ni, je neznan oz. ga ne moremo določiti, uporabimo kratico »b. d.«, kar pomeni »brez datuma«. Za pikama v kratici je presledek (držimo se slovenskega pravopisa. 

Primer:     (Gagnon, b. d.)        ali      Gagnon (b. d.)

Osebna komunikacija 

Vključuje elektronsko pošto, kratka sporočila, spletne pogovore, osebne intervjuje, telefonske pogovore, pogovore v živo, neposneta predavanja, pisma, nearhivirana sporočila razpravljalnih skupin. Ta način navajanja se uporablja samo takrat, kadar vir ni dostopen. Ker tega vira bralec ne more dobiti, ga navajamo samo med tekstom in ne v seznamu virov. Poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi čim bolj natančen datum (po možnosti vsaj mesec in leto, še najbolje je natančen datum). 

Primer: N. Kralj (osebna komunikacija, 5. 6. 2019)      ali      (N. Kralj, osebna komunikacija, junij 2019)

 
1.3.1 Parafraziranje

Pomeni, da misel nekoga drugega oz. svojo povemo z drugimi besedami. Je učinkovita strategija pisanja, ker omogoča avtorju, da povzame in združi v novo celoto enega ali več virov. Navajanje strani pri tem načinu ni potrebno. Lahko pa to dodamo, če se nam zdi potrebno, da bo bralec prej našel dolg uporabljen tekst v nekem obsežnem delu (npr. v knjigi). 

Primer: Znotraj teh se odvija enak začarani krog birokratske organizacije večjih blokov ljudi (Flaker, 1998, str. 21).

1.3.2 Dobesedno citiranje 

Uporabimo ga v primerih, ko dobesedno uporabimo neko določeno definicijo ali misel.

Primer:
»Talesov izrek o kotu nad premerom krožnice pravi: Izrek 1. Naj bo daljica AB premer krožnice in C poljubna točka na krožnici različna od A in B, potem je ACB pravi kot.« (Franjić, A., Kamber Hanzić, D. in Šabanacr, Z., 2019, str. 14)

Če citiramo dobesedno, potem moramo dobesedni navedek dati v navednice, pri tem pa ga ne smemo spreminjati (če uporabimo le del, manjkajoči del nadomestimo s pikicami), navedemo tudi stran dobesednega navedka, na primer:

»Inteligentne snovi in pojavi so tisti, ki vodijo k spontanemu raziskovanju prav zaradi presenetljivih lastnosti in zakonitosti, ki jih otrok odkriva.« (Krnel, 2012, str. 10)   

ali     
                 
Krnel (2012) pravi: »Inteligentne snovi in pojavi so tisti, ki vodijo k spontanemu raziskovanju prav zaradi presenetljivih lastnosti in zakonitosti, ki jih otrok odkriva« (str. 10).

Če ne poznamo številke strani (npr. številni elektronski viri ne prikazujejo številk strani), uporabimo številko odstavka.

Primer: »Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.« (Parni stroj, 2019, odstavek 1)

Če citat vsebuje manj kot 40 besed, ga obravnavamo kot krajši citat.
Damo ga v narekovanje. Če citat vsebuje več kot 40 besed, ne uporabljamo narekovajev. Citat damo v novo vrsto in ga zamaknemo 0,5 od levega roba.



1.3.3 Posredno citiranje

Za pisanje zaključnih del vedno uporabimo originalni vir. Če ta ni dostopen, lahko uporabimo posredno citiranje, vendar naj bo to le izjemoma. Vedno vsaj poskušajmo priti do izvornega dela. Dvojnega posrednega citiranja ne uporabljamo, npr. (Koren, 1979, v Repič, 1995, v Jaklič, 2003). 
Posredno navajanje namreč pomeni, da je možnost izgube informacije velika. Če nismo dovolj natančni in previdni, že povzemanje po nekom lahko spremeni pomen vsebine. Povzemanje po povzemanju to možnost napake še podvoji.

Primer: Če tako v knjigi Pavla Zgage iz leta 2011 preberemo nekaj, kar je Milner napisal leta 1992 in do tega dela ne moremo priti, lahko to citiramo na naslednji način. V seznamu virov navedemo samo delo Pavla Zgage. 

Milner (1992, v Zgaga, 2011)     ali     (Milner, 1992, v Zgaga, 2011)


Vsi med besedilom citirani viri morajo biti navedeni tudi v seznamu virov na koncu v poglavju »Viri in literatura«. Vsi viri, ki so navedeni v seznamu virov, morajo biti vsaj enkrat citirani tudi nekje med besedilom samim. 
2 Navajanje virov na koncu dela (Poglavje Viri in literatura)
Seznam se oblikuje po abecedi tako, kot prikazuje spodnji primer. Virov ne številčimo in pred njimi ne dodajamo označevalcev (bullets). Na koncu vsakega vira je pika, razen če gre za elektronski vir. Besedilo v seznamu citiranih virov naj bo levostransko poravnano, zamik pri posameznem viru pa »viseč« (v urejevalniku MS Word: Odstavek–zamikanje–posebno–viseče).



 
V seznamu virov so določeni naslovi v poševnem tisku.

Če imamo samostojen vir, kot npr. knjigo, e-knjigo, poročilo, diplomsko ali magistrsko delo, doktorsko disertacijo, film, video, televizijsko oddajo, podkast, YouTube video, umetniško delo, zemljevid, glasbeni album, neobjavljen rokopis …, je v poševnem tisku naslov dela.

Primer: 
Jesih, B. (2019). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Kadar je naš vir del večje celote (npr. članek v reviji, članek v časopisu, poglavje v knjigi, poglavje v e-knjigi, objava v spletnem dnevniku, televizijska epizoda, spletna stran, objava na tweeterju, poglavje v enciklopediji, poglavje v Wikipediji), se naslov »podenote« ne piše v poševnem tisku

Primer:
Filipčič, T. in Štemberger, V. (2017). Prilagoditve pri ocenjevanju učenca s posebnimi potrebami pri predmetu šport. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Kakovost in ocenjevanje znanja (str. 61–70). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.    

Če gre za članek v reviji oz. časopisu, se v poševnem tisku piše ime revije in letnik.

Primer: 
Gaberšek, M. in Kocijančič, S. (2019). Prvi koraki v Arduino – sporočilo za stisko SOS. Tim: revija za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine, 58(1), 22–25.
 
Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja oz. naslova, če avtor dela ni znan. 

Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, enkrat pa kot prvi avtor v skupini več avtorjev, potem najprej navajamo njegova samostojna dela in nato skupinska dela, ki jih razvrstimo po abecedi drugega (ali po potrebi tretjega) avtorja.

     Čepič, M. (2019)
     Čepič, M. in Susman, K. (2018)

Če se isti avtor pojavi večkrat, dela navajamo po letu izdaje, najprej starejša in nato novejša dela.

     Filipčič, T. (2018)
     Filipčič, T. (2019)

Če imamo istega avtorja in isto leto, moramo pri letnicah dodati črke a, b, c … V tem primeru dodajamo črke po vrsti in sicer tako, da vire razvrstimo po abecednem vrstnem redu besedila, ki sledi letu izida (npr. po besedilu naslova).

     Juriševič, M. (2019a)
     Juriševič, M. (2019b)

Če imamo vire, v katerih imajo avtorji isti priimek, vendar različna imena, potem se vire razvrsti po abecednem vrstnem redu inicialk imena.

     Jacobson, T. E., Duncan, B. in Young, S. E. (2019)
     Jacobson, T. M. in Raymond, K. M. (2017)
 
Če ima vir enega do vključno 20 avtorjev, moramo navesti vse avtorje. Pred zadnjim avtorjem damo besedico in.

     Desimone, M. L., Porter, C. A., Garet, S. M., Yoon, S. K. in Birman, F. B. (2002)

Če je avtorjev več kot 20, navedemo prvih 19 avtorjev, dodamo tri pike in zadnjega avtorja.

     Gilbert, D. G., McClernon, J. F., Rabinovich, N. E., Sugai, C., Plath, L. C., Asgaard, G., … Botros, N. (2004). Effects of quitting smoking on…

Če imamo med viri dva avtorja z istim priimkom in enakimi prvimi črkami imena, moramo avtorjevo polno ime napisati v oglatih oklepajih za začetnico imena. 

     Tušak, M. [Maks]. (1997). Psihologija športa. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
     Tušak, M. [Matej]. (2003). Strategije motiviranja v športu. Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Če vir nima avtorja, ampak urednika oz. urednike, le-te napišemo na istem mestu kot avtorje, s tem da v oklepaj dodamo »(ur.)« za zadnjim imenom urednika. Za piko v kratici »ur.« ni presledka pred zaklepajem. 

     Rugelj, J. in Ferk Savec, V. (ur.). (2019). Inovativna didaktična uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v študijskem procesu … 
3 Primeri navajanja virov za posamezni tip gradiva
Najprej opredelimo vrsto vira, da ga bomo znali navesti po priloženem primeru. V nadaljevanju so predstavljeni primeri navajanja najbolj pogosto uporabljenih virov.

Za dodatna pojasnila si lahko pri navajanju pomagate z originalno angleško verzijo Publication Manual of the American Psychological Association (APA 7) iz leta 2020, ki je na voljo za čitalniško izposojo v knjižnici UL PEF. 

Če podatka ni, ga izpustimo in sledimo naprej vzorčnemu primeru. Pri pisanju naslovov monografij, delov monografij in člankov uporabljamo samo male črke (npr. Art appreciation as a learned competence). Pri naslovih revij se z veliko začetnico pišejo vse besede po pravilih angleškega jezika (Bulletin of the American Society, Psychological Review).

Sam način dostopa (npr. preko DiKUL-a, e-bralnika) nima vpliva na navajanje. Navajanje kot spletna stran se uporablja samo, če vira ne moremo uvrstiti v nobeno kategorijo. Avtorja spletne strani večkrat težko ugotovimo, kot tudi leto izida (objave).
 

Elektronski viri se navajajo na enak način kot tiskani. Na koncu moramo dodati lokacijo, v kateri smo ta vir dobili. To je lahko URL (angl. Uniform Resource Locator) ali pa DOI (angl. Digital Object Identifier), URN in podobni trajni identifikatorji. URL naslov ima svoje pomanjkljivosti. Velikokrat se zgodi, da čez nekaj časa na določenem naslovu dokumenta ne dobimo več in tako postane dokument nedostopen. DOI ima veliko prednost v primerjavi z URL, saj ta oznaka ni odvisna od lokacije, na kateri se dokument nahaja. Je stalna in enolična oznaka dokumenta, ki obstaja v elektronski obliki. Gre lahko za besedilo, slike, video ali avdio posnetke in programsko opremo.



   
Pojem monografije (monografske publikacije oz. knjige) zajema leposlovne, strokovne, znanstvene knjige, učbenike, slovarje, priročnike, enciklopedije, leksikone, zbornike / knjige s posvetovanj.

3.1.1 Monografija z enim avtorjem, dvema avtorjema, tremi do vključno 20 avtorjev

Prva in vse naslednje navedbe
(Šimenc, 2018)
(Jesih, 2019)
(Sande idr., 2016)
(Marentič-Požarnik, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Šimenc, M. (2018). Nove prakse filozofije. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Jesih, B. (2019). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Sande, M., Paš, M., Šabić, S. in Nahtigal, K. (2016). Uporaba novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Marentič-Požarnik, B. (2019). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju. (2. prenovljena izd). DZS.

Dodatna pojasnila: Pred dvopičjem, ki ločuje naslov in podnaslov, ni presledka.

3.1.2 Monografija z več kot 20 avtorji

Prva in vse naslednje navedbe
(Gilbert idr., 2017)

Navajanje v seznamu virov
Gilbert, D. G., McClernon, J. F., Rabinovich, N. E., Sugai, C., Plath, L. C., Asgaard, G., … Botros, N. (2017). Effects of quitting smoking on stress. Routledge.

Dodatna pojasnila: Tri pike pomenijo izpust preostalih avtorjev razen zadnjega. Pred tremi pikami in za njimi naredimo presledek.

3.1.3 Monografija z enim ali več uredniki

Prva in vse naslednje navedbe
(Kobolt, 2015)
(Gaber in Tašner, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Kobolt, A. (ur.). (2015). Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Gaber, S. in Tašner, V. (ur.). (2019). Misliti socialne inovacije. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

3.1.4 Knjiga, katere avtor / urednik ni znan

Prva in vse naslednje navedbe
(Publication Manual, 2020)

Navajanje v seznamu virov
Publication manual of the American Psychological Association: the official guide to APA style (7th ed.). (2020). American Psychological Association.

3.1.5 Elektronska verzija tiskane knjige

Prva in vse naslednje navedbe
(Devjak, 2015)

Navajanje v seznamu virov
Devjak, T. (ur). (2015). Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Vpliv-druzbenih-sprememb_Posvet-PeF-2015_znanstvena-monografija.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu (za http naslovom) pike ne pišemo nikoli.

3.1.6 Samo elektronska verzija knjige

Prva in vse naslednje navedbe
(Devetak idr., 2019)

Navajanje v seznamu virov
Devetak, I., Zupanc, N., Vinko, L. in Slapničar, M. (2019). Določanje trdote vode: zbirka eksperimentov. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://www.pef.unilj.si/fileadmin/Datoteke/Kemikum/Dokumenti/Dolo%C4%8Danje_trdote_vode_zbirka_eksperimentov.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu (za http naslovom) pike ne pišemo nikoli.

3.1.7 Knjiga z DOI oznako

Prva in vse naslednje navedbe
(Wortham, 2020)
(Brown, 2018)

Navajanje v seznamu virov
Wortham, S. (2020). Hope: the politics of optimism. Bloomsbury Academic. http://dx.doi.org/10.5040/9781350105324
Brown, L. S. (2018). Feminist therapy (2nd ed.). American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/0000092-000

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.1.8 Poglavje v knjigi z urednikom

Prva in vse naslednje navedbe
(Filipčič in Štemberger, 2017)

Navajanje v seznamu virov
Filipčič, T. in Štemberger, V. (2017). Prilagoditve pri ocenjevanju učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Kakovost in ocenjevanje znanja (str. 61–70). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

3.2.1 Slovar in tiskana enciklopedija

Prva in vse naslednje navedbe
(Merriam-Webster´s collegiate dictionary, 2005)
(Enciklopedija Slovenije 2, 1988)

Navajanje v seznamu virov
Merriam-Webster´s collegiate dictionary (11th ed.). (2005). Merriam-Webster.
Enciklopedija Slovenije 2. (1988). Mladinska knjiga.

3.2.2 Geslo v spletni enciklopediji

Prva in vse naslednje navedbe
(Hall, 2016)

Navajanje v seznamu virov
Hall, D. (2016). Creativity. V L. H. Miller (ur.), The Sage encyclopedia of theory in psychology. Sage Publications. https://search.credoreference.com/content/entry/sageufgr/creativity/0

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.2.3 Wikipedija

Wikipedija predstavlja odlično izhodišče za spoznavanje določene teme, vendar gre za nerecenzirano enciklopedijo, ki ni znanstveni vir, zato naj nam informacije služijo predvsem za začetek, a ne za konec našega raziskovanja. Ker je Wikipedija spletna enciklopedija, ki se zelo hitro spreminja in dopolnjuje, moramo pri navajanju le-te to tudi upoštevati. Prispevki v večini primerov nimajo datuma objave, zato napišemo (b. d.). Če sta navedena datum in čas zadnje spremembe, napišemo samo datum.



Prva in vse naslednje navedbe
(»Vodni pajek«, 2018) ali »Vodni pajek« (2018)

Navajanje v seznamu virov
Vodni pajek. (8. 9. 2018‎). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/ Vodni_pajek

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo. V narekovajih pri Wikipediji navedeno naslov prispevka pri navajanju med besedilom.

3.2.4 Definicija iz spletnega slovarja brez avtorja in datuma

Slovar SSKJ je v okviru FRAN-a. To so slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Prva in vse naslednje navedbe
(Jédkanica, 2014)

Navajanje v seznamu virov
Jédkanica. (2014). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3650969/jedkanica?All =jedkanica&IsAdvanced =True

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.
 

3.3.1 Diplomska, magistrska in doktorska dela, dostopna le v tiskani obliki

Prva in vse naslednje navedbe
(Kadivec, 2007)
(Kogovšek, 2009)
(Žemva, 2011)

Navajanje v seznamu virov
Kadivec, S. (2007). Krožki kakovosti – metoda motivacije v procesu izboljševanja kakovosti v bolnišnici [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kogovšek, M. (1995). Spoznavanje listavcev [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Žemva, K. (2011). Šolska interpretacija fantastične pripovedi [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

3.3.2 Diplomska, magistrska in doktorska dela, dostopna na spletu (npr. v Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL), repozitoriju PeFprints (del RUL), ProQuest Dissertation and Theses Global …)

Prva in vse naslednje navedbe
(Mlinar, 2019)
(Stojko, 2020)
(Vrtačič, 2020)
(Vidmar, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Mlinar, K. (2019). Spoštovanje drugega kot drugačnega v javni osnovni šoli [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/5587/
Stojko, J. (2020). Razčlenitve grafov [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/5984/
Vrtačič, T. (2020). Pripovedovanje zgodb po kriteriju koherentnosti in kohezivnosti ter vpliv družinskega branja na govorno-jezikovni razvoj otrok [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6168/
Vidmar, N. (2019). Analiza treningov športnih plezalcev med šestim in osemnajstim letom starosti v nekaterih primorskih klubih [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php? id=107648

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

 
Prispevki (tudi povzetki, posterji) na simpozijih, kongresih in konferencah so največkrat objavljeni v obliki knjige kot zbornik prispevkov ali izvlečkov. Ker je to knjiga, se ga tako tudi navaja, prispevek pa kot poglavje v knjigi.


3.4.1 Zbornik s posvetovanja z enim ali več uredniki

Prva in vse naslednje navedbe
(Metljak, 2017)
(Kert in Kostajnšek, 2017)

Navajanje v seznamu virov
Metljak, M. (ur.). (2017). Kakovost in ocenjevanje znanja: zbornik povzetkov: mednarodni posvet Partnerstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kert, M. in Kostanjšek, K. (ur.). (2017). Univerza za gospodarstvo: zbornik izvlečkov: 47. simpozij o novostih v tekstilstvu. UL, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

3.4.2 Elektronski zbornik z urednikom

Prva in vse naslednje navedbe
(Orel in Jurjevčič, 2018)

Navajanje v seznamu virov
Orel, M. in Jurjevčič, S. (ur.). (2018). Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij: mednarodna konferenca EDUvision. EDUvision. http://www.eduvision.si/Content/Docs/Zbornik%20prispevkov%20EDUvision_2018_SLO.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.4.3 Prispevek v tiskanem zborniku z urednikom

Prva in vse naslednje navedbe
(Bajc idr., 2012)

Navajanje v seznamu virov
Bajc, J., Zaplotnik, Ž., Živčić, M. in Čarman, M. (2012). Izračun lokalnih magnitud potresov iz podatkov Državne mreže potresnih opazovalnic. V M. Kuhar (ur.), 17. strokovno srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko (str. 127–134). Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

3.4.4 Prispevek v elektronskem zborniku z urednikom

Prva in vse naslednje navedbe
(Demšar, 2019)
Navajanje v seznamu virov

Demšar, E. (2019). Redukcionizem, samorazumevanje in učinki zankanjav kognitivni znanosti. V T. Strle, T. Kolenik in O. Markič (ur.), Kognitivna znanost: zbornik 22. Mednarodne multikonference Informacijska družba – IS 2019 (zv. B, str. 17–20). Institut "Jožef Stefan". http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2019/IS2019_Volume_B%20-%20Kognitivna%20znanost.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.4.5 Prispevek v zborniku brez urednika

Prva in vse naslednje navedbe
(Kostanjevec in Erjavšek, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Kostanjevec, S. in Erjavšek, M. (2019). Pomen prehranskega izobraževanja otrok in mladostnikov za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. V Živilstvo in prehrana med tradicijo in inovacijo: 30. Bitenčevi živilski dnevi 2019 (str. 155–170). Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.

3.4.6 Prispevek objavljen na spletni strani dogodka

Prva in vse naslednje navedbe
(Potočnik in Devetak, 2018)

Navajanje v seznamu virov
Potočnik, R. in Devetak, I. (2018). The differences between pre-service fine art and primary school teachers knowledge about materials of fine art paintings [Poster]. Scientific and social interventions in art education: Insea2018, Aalto University. https://wiki.aalto.fi/display/IP/Insea2018+programme+Home?preview=/137792704/139662527/European%20Regional%20InSEA%20Congress%202018%20-%20potoknic.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.
 

Članki so lahko objavljeni v revijah (strokovnih, znanstvenih, poljudnih) in časopisih (Delo, Dnevnik). Če pa revija izhaja dnevno ali tedensko, navedemo celoten datum (npr. 30. 8. 2019). Če članek pridobimo na spletu, a ne poznamo letnika, številke revije ali časopisa in strani, podatke o tem izpustimo.


3.5.1 Članek iz tiskanega časnika

Prva in vse naslednje navedbe
(Saksida, 2009)

Navajanje v seznamu virov
Saksida, I. (23. 9. 2009). Jutra, dnevi, popoldnevi. Večer, 65(220), 7.

3.5.2 Članek iz tiskane revije

Prva in vse naslednje navedbe
(Gaberšek in Kocijančič, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Gaberšek, M. in Kocijančič, S. (2019). Prvi koraki v Arduino – sporočilo za stisko SOS. Tim: revija za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine, 58(1), 22–25.

3.5.3 Članek iz tiskane revije brez avtorja

Prva in vse naslednje navedbe
(»Litij-ionske baterije prinesle Nobelovo nagrado«, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Litij-ionske baterije prinesle Nobelovo nagrado (2019). Moj mikro, 29(11), 11.

3.5.4 Tematska številka revije, redno številčena

Prva in vse naslednje navedbe
(Resman in Medveš, 2004)

Navajanje v seznamu virov
Resman, M. in Medveš, Z. (ur.). (2004). Učitelj med zahtevami, možnostmi in pričakovanji [Posebna številka]. Sodobna pedagogika, 55(121).

3.5.5 Recenzija v obliki prispevka v reviji

Prva in vse naslednje navedbe
(Blažić, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Blažić, M. M. (2019). [Recenzija knjige Pesmi iz galerije, Andrej Rozman Roza]. Sodobnost, 83(3), 353–357.

Pri elektronskih virih lahko na koncu dodamo lokacijo, v kateri smo ta vir dobili. To je lahko URL (angl. Uniform Resource Locator) ali pa DOI (angl. Digital Object Identifier). URL naslov ima svoje pomanjkljivosti. Velikokrat se zgodi, da čez nekaj časa na določenem naslovu dokumenta ne dobimo več in tako postane dokument nedostopen. DOI ima veliko prednost v primerjavi z URL, saj ta oznaka ni odvisna od lokacije, na kateri se dokument nahaja. Je stalna in enolična oznaka dokumenta, ki obstaja v elektronski obliki. Gre lahko za besedilo, slike, video ali avdio posnetke, raziskovalne podatke in programsko opremo. DOI vedno napišemo na prvi https://doi.org ali drugi način https://dx.doi.org, kar pomeni, da je pred številko htttp://. Temu sledi zaporedje črk in številk.

Ne navajamo povezave iz. npr. Mrežnika NUK, DikUL ipd., ker je potrebno biti prijavljen v sistem, da imamo dostop.
Primer: http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?url=http://search.ebscohost.com/login.aspx?authtype=ip&direct=true&db=edb&AN=142021159&site=eds-live&scope=site&lang=sl

3.5.6 Članek iz spletnega časnika

Prva in vse naslednje navedbe
(Bustillos, 2013)

Navajanje v seznamu virov
Bustillos, M. (19. 3. 2013). On video games and storytelling: an interview with Tom Bissell. The New Yorker. https://www.newyorker.com/ books/page-turner/on-video-games-and-storytelling-an-interview-with-tom-bissell

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.5.7 Članek v elektronski verziji z DOI, URN

Prva in vse naslednje navedbe
(Torkar in Krašovec, 2019)
(Dubovicki idr., 2014)

Navajanje v seznamu virov
Torkar, G. in Krašovec, U. (2019). Studentsʼ attitudes toward forest ecosystem services, knowledge about ecology, and direct experience with forests. Ecosystem Services, 37(100916), 1–8. https://doi.org/10.1016/j.ecoser.2019.100916
Dubovicki, S., Banjari, I. in Štefanc, D. (2014). Odnos študentov do kakovosti visokošolskega pouka. Sodobna pedagogika, 65(2), 80–97. URN:NBN:SI:doc-RE621ZXR

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.5.8 Članek v elektronski verziji brez trajnega identifikatorja (npr. brez DOI), a z delujočo povezavo URL

Povezava URL v takih primerih ni obvezna, saj navedba članka že vsebuje vse potrebne podatke, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo in najdbo vira (revije). O tem, ali boste povezavo navedli ali ne, se odločajte sami oz. v dogovoru z mentorjem.

Prva in vse naslednje navedbe
(Jones idr., 2018)

Navajanje v seznamu virov
Jones, R., Petrie, J. L. in Murrell, A. (2018). Measuring impact while making a difference: a financial literacy service-learning project as participatory action research. Journal of Service-Learning in Higher Education, 8, 1–15. http:// journals.sfu.ca/jslhe/index.php/jslhe/ article/view/169

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.5.9 Članek, sprejet v objavo, a še ni uvrščen v številko revije; dostopen na spletni strani založnika

Članek je dostopen na spletni strani revije, v kateri bo objavljen. Uporabimo besedo »v tisku«.

Prva in vse naslednje navedbe
(Cruza idr., v tisku)

Navajanje v seznamu virov
Cruza, E. P., Groshausb. M., Guedesa, A. L. P. in Puppoc, J. P. (v tisku). Biclique graphs of interval bigraphs. Discrete Applied Mathematics. https://doi.org/10.1016/j.dam.2020.02.010

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.5.10 Članek iz spletne strani brez avtorja in letnice

Prva in vse naslednje navedbe
(»Kaj je gozdna pedagogika«, b. d.)

Navajanje v seznamu virov
Kaj je gozdna pedagogika? (b. d.). Varuška Živa. https://www.varuska-ziva.si/gozdna-pedagogika/

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.
 

Mednje sodijo raziskovalna poročila, delovna poročila, tehnična poročila, elaborati. To so največkrat knjige v tiskani obliki ali na spletu kot PDF dokument, zato je način citiranja popolnoma enak kot pri knjigi, samo da za naslovom dodamo v oklepaju vrsto poročila in/ali dodeljene identifikacijske številke. V poševnem tisku pišemo naslove poročil.


3.6.1 Avtor (ponavadi skupina avtorjev) je isti kot založnik

Če imamo poročilo vladne agencije ali organizacije, kjer je avtor isti kot založnik, izpustimo ime založnika pred spletno povezavo.

Prva in vse naslednje navedbe
(World Health Organization, 2011)

Navajanje v seznamu virov
World Health Organization. (2011). Global status report on noncommunicable diseases 2010. https://www.who.int/nmh/publications/ncd_report_full_en.pdf Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.6.2 Poročilo delovne ali kake druge skupine neke organizacije (task force, working group, group)

Prva in vse naslednje navedbe
(British cardiovascular society working group, 2016)

Navajanje v seznamu virov
British cardiovascular society working group (2016). British cardiovascular society working group report: out-of hours cardiovascular care: management of cardiac emergencies and hospital in-patients. British cardiovascular society. http://www.bcs.com/documents/BCSOOHWP_Final_Report_05092016.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.6.3 Zakon objavljen v Uradnem listu RS

V poševnem tisku pišemo naslov revije, kar Uradni list je. Določanje datuma (leta) je lahko problem, ker imamo ponavadi navedeno: datum sprejetja, datum objave, datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe. Navedemo leto sprejetja.

Prva in vse naslednje navedbe
(Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011)

Dodatna pojasnila: Člene navajamo tako (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011, čl. 12)

Navajanje v seznamu virov
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896#

Dodatna pojasnila: V poševnem tisku je naslov vira.

3.6.4 Učni načrti s strani ministrstva

Nahajajo se na spletni strani ministrstva kot PDF dokumenti, kot je prikazano na spodnjih slikah.



Uporabili smo Učni načrt za družbo, ki ga dobimo na naslednji povezavi. Na prvih dve straneh PDF so podatki o viru, ki jih lahko vidimo na priloženih slikah.



Postavlja se vprašanje: Kako in kaj sedaj tukaj navesti? Predmetno komisijo, urednico, osebe, ki so sodelovale ali naslov Učni načrt. Poleg tega imamo pa dve ustanovi, ki sta izdali učni načrt: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Svetujemo, da naredite po tem vzorcu.

Prva in vse naslednje navedbe
(Učni načrt. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom. Družba, 2011)
(Program osnovna šola angleščina. Učni načrt, 2016)

Navajanje v seznamu virov
Učni načrt. Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom. Družba (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_druzba_OSIJ.pdf
Program osnovna šola angleščina. Učni načrt (2016). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_anglescina.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

V primeru, da ni podatka o založniku, ga razberemo iz spletne povezave, kjer vidimo, da gre za ministrstvo, npr. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf

Prva in vse naslednje navedbe
(Kurikulum za vrtce, 1999)

Navajanje v seznamu virov
Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za znanost in šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.
 
Druge spletne objave pomeni konkretne vsebine na straneh / podstraneh na spletu. Sama uporaba splošnih spletnih strani naj bi služila kot popestritev vsebine oz. za ponazoritev s konkretnimi primeri, za ostalo pa uporabljamo tako v seminarskih nalogah kot tudi ostalih pisnih izdelkih recenzirane vire (knjige, strokovne in znanstvene revije).

Citiranje po vzorcu za spletne objave uporabimo izključno, kadar dela ne moremo uvrstiti v zgoraj predstavljene primere in kadar uporabljen vir nima neke publikacije, na katero je vezan (npr. na revijo, časopis, blog, zbornik s konference).

 

Ker pogosto nimajo avtorja, obliko reference prilagodimo danim podatkom. Pri tem se potrudimo, da iz rubrik na spletni strani poizkušamo avtorja najti. Če sta avtor in ime spletne strani ista, ime spletne strani izpustimo in ga ne navajamo dvakrat. V poševnem tisku pišemo naslove prispevkov. Datuma, kdaj smo reference pridobili s spleta, ne navajamo. Če neka spletna povezava izgine iz spleta, nam navedeni datum ne bi koristil pri ponovnem iskanju uporabljenega vira.

3.7.1 Spletna stran brez avtorja in datuma objave

S spletne strani smo uporabili neko besedilo. Besedilo je brez avtorja (neke organizacije) in brez datuma. Imamo samo naslov prispevka.

Prva in vse naslednje navedbe
(K-12 Computer science framework, b. d.)

Navajanje v seznamu virov
K-12 Computer science framework. (b. d.). http://www.k12cs.org

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.7.2 Spletna stran s skupinskim avtorjem (organizacijo) brez datuma

Besedilo je iz podstrani na spletni strani organizacije.

Prva in vse naslednje navedbe
(Zavod RS za šolstvo, b. d.)

Navajanje v seznamu virov
Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. https://www.zrss.si/o-nas/usmerjanje-otrok-s-pp

Dodatna pojasnila: V poševnem tisku je naslov vira.

3.7.3 Spletna stran z avtorjem / organizacijo in datumom objave

Prva in vse naslednje navedbe
(Smith, 2015)
(World Health Organization, 2018)

Navajanje v seznamu virov
Smith, T. (11. 6. 2015). 7 Fun games and activities for 4-year-olds. Care.com. https://www.care.com/c/stories/4108/7-fun-games-and-activities-for-4-year-olds/
World Health Organization (16. 2. 2018). Infant and young child feeding. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/infant-and-young-child-feeding

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.


 
Sem uvrščamo zvočne posnetke, videoposnetke, glasbene zgoščenke, CD-ROM-e, kartografsko gradivo, televizijske in radijske posnetke. Za vse te vire moramo za naslovom v oglatih oklepajih napisati vrsto gradiva: [CD-ROM], [radijski posnetek], [televizijski posnetek].

3.8.1 CD-ROM

Prva in vse naslednje navedbe
(Trilar, 1999)

Navajanje v seznamu virov
Trilar, T. (1999). Ljubljansko barje: skrivnostni svet živalskega oglašanja [CD-ROM]. Prirodoslovni muzej Slovenije.

3.8.2 Zvočni posnetek (CD-ROM)

Prva in vse naslednje navedbe
(Makarovič, 2016)

Navajanje v seznamu virov
Makarovič, S. (2016). Samo še eno! [Zvočni CD]. Mladinska knjiga.

3.8.3 Video pridobljen s spleta (Youtube, TED talk itd.)

TED talk je spletna stran, ki širi ideje v obliki kratkih, navdušujočih nagovorov, ki niso daljši od 18 minut.

Prva in vse naslednje navedbe
(Pavlič, 2019)
(National and University Library, 2016)
(Wertheim, 2009)

Navajanje v seznamu virov
Pavlič, M. (2019). Priročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika [Video]. http://szj.si/default.aspx?category=a6a832d5-0699-11e9-8051-664613a3acef
National and University Library (2016, April 28). Simpozij ob 75-letnici Brede Smolnikar [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=dZNYF85PebU& t=6904s
Wertheim, M. (2009, April). The beautiful math of coral. [Video]. TED talk. https://www.ted.com/talks/margaret_wertheim_the_beautiful_math_of_coral?language=en

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.8.4 Podcast

Prva in vse naslednje navedbe
(Brezovar, 2015)

Navajanje v seznamu virov
Brezovar, S. (20. 2. 2015). Človek uporablja 10 % možganov? Mit! [Podkast]. Podkast Številke (MMC). https://4d.rtvslo.si/arhiv/%20stevilke/174320105

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.8.5 Predavanje objavljeno na spletu v PowerPointu

Prva in vse naslednje navedbe
(Housand, 2016)

Navajanje v seznamu virov
Housand, B. (2016). Game on! Integrating Games and Simulations in the Classroom [Predstavitev PPT]. https://www.slideshare.net/brianhousand/game-on-iagc-2016

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.8.6 Radijska ali televizijska oddaja iz spletnega arhiva

Prva in vse naslednje navedbe
(Strle, 2015)
(Žerjal in Pižorn, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Strle, T. (17. 12. 2015). Odločitve, odločitve ... Oddaja Možgani na dlani, Radio Slovenija, Prvi program. https://radioprvi.rtvslo.si/2015/12/odlocitveodlocitve/
Žerjal, N. in Pižorn, K. (24. 12. 2019). Kdaj otroke učiti tujih jezikov? Oddaja Dobro jutro, RTV SLO 1. https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174639915

Dodatna pojasnila: Na koncu pike ne pišemo.

3.8.7 Blog

Prva in vse naslednje navedbe
(Kesič Dimic, 2019)

Navajanje v seznamu virov
Kesič Dimic, K. (16. 11. 2019). Je počasnost nova drugačnost? Katarina Kesič Dimic. [Blog]. http://www.katarinakesicdimic.com/index.html

Dodatna pojasnila: V poševnem tisku je naslov bloga.
 
Pri navajanju je v poševnem tisku naslov prispevka.

3.9.1 Twitter

Tweet (avtor je posameznik)



Prva in vse naslednje navedbe
(Gates, 2013)

Navajanje v seznamu virov
Gates, B. [BillGates]. (26. 2. 2013). #Polio is 99% eradicated. Join me & @FCBarcelona as we work to finish the job and #EndPolio. VIDEO: http://b-gat.es/X75Lvy [Tweet]. https://twitter.com/BillGates/status/306195345845665792

Tweet (skupina avtorjev)



Prva in vse naslednje navedbe
(Stanford Medicine, 2012)

Navajanje v seznamu virov
Stanford Medicine [SUMedicine]. (9. 10. 2012). Animal study shows sleeping brain behaves as if it's remembering: http://stan.md/RrqyEt #sleep #neuroscience #research [Tweet]. https://twitter.com/SUMedicine/status/255644688630046720
4 Označevanje in številčenje tabel in slik
Tabele in slike omogočajo piscu učinkovito predstaviti veliko količino informacij in izboljšati njihovo razumljivost. Tabela ponavadi prikazuje številčne vrednosti (npr. srednja in standardna odstopanja) in / ali besedilne informacije (npr. sezname besed, odzivi udeležencev), razporejene v stolpce in vrstice. Slika je lahko grafikon, graf, fotografija, risba, ploskev, infografika ali katerakoli druga ilustracija, ki ni tabela. Včasih je lahko meja med sliko in tabelo nejasna; v splošnem ima tabela strukturo vrstic in stolpcev. Vse kar ta opis ni, pa so slike.

APA navodila pomagajo zagotoviti, da so vizualni prikazi oblikovani jasno, dosledno, privlačno in prispevajo k učinkoviti komunikaciji.

Tukaj navajamo osnovne napotke za oblikovanje in navajanje. Podrobnosti o tehničnem oblikovanju tabel in slik si lahko pogledate v originalni angleški verziji Publication Manual of the American Psychological Association (APA 7) iz leta 2020, ki je na voljo za čitalniško izposojo v knjižnici UL PEF.

   
Z njimi lahko povzamemo informacije (npr. teoretični model, statistične podatke). Pri oblikovanju in pripravi moramo najprej določiti namen prikaza in obliko, ki bo zadovoljila namen ter imeti v mislih bralca. Npr. če želimo prikazati teoretični model, potem uporabimo graf, če pa skupino rezultatov potem tabelo. Informacije v besedilu se morajo ujemati s tistimi v tabelah in slikah.

Nekaj zahtev:
• označiti je potrebno vse stolpce v tabeli;
• označiti vse elemente v slikah;
• postaviti predmete, ki jih primerjamo drug zraven drugega;
• oznaka mora biti zraven predmeta, ki ga označuje;
• v slikah uporabite sans serif pisavo ustrezne velikosti;
• tabela ali slika naj bo oblikovana tako, da je razumljiva sama zase.

S številom tabel in slik ne smemo pretiravati, poleg tega pa se informacije ne smejo podvajati (slika in še tabela). V poglavju »Viri in literatura« ne navajamo virov tabel in slik. Vir tabele / slike navajamo po istih pravilih, ki veljajo za navajanje virov v poglavju »Viri in literatura«.
Vse imajo isto strukturo: številko, naslov, vsebino (naslovna vrstica, stolpci in vrstice ali slika sama) ter potrebne opombe. Pri izdelavi tabel si pomagamo npr. s programoma Excel ali SPSS. Slike lahko oblikujemo z različnimi programi: Excel, Powerpoint, Photoshop, Illustrator, MATLAB, Inkscape.

Pod vsako tabelo /sliko NUJNO napišemo kratek odstavek, v katerem opišemo vsebino tabele /slike. Lahko je to le stavek ali dva, vendar pa je ta tekstovni opis pravzaprav sestavni del tabele /slike.

Primeri:

Kot vidimo v Tabeli 1, demografske značilnosti …

Slika 2 prikazuje strukturo angleško govorečih …

… rezultati testiranja (glej Tabela 3).

… te primerjave (glej Sliki 4 in 7).

Nikoli pa ne smemo napisati samo »V tabeli vidimo ali v tabeli zgoraj /spodaj ali tabeli na strani 32 …«.

Pisni izdelek (seminarska naloga, magistrska naloga, članek) se obravnava kot celota od prve do zadnje strani. Če imamo v Uvodu eno tabelo, dve pa v poglavju Metode dela, bo tabela v Uvodu dobila zaporedno številko 1, dve v poglavju Metode dela pa zaporedni številki 2 in 3. Isto pravilo velja tudi za slike in formule, ki jih oštevilčimo ločeno.
Postavitev je odvisna od pisnega izdelka in zahtev za njegovo izdelavo. Obstajata dve možnosti za postavitev tabel in slik. Prva možnost je, da jih vstavimo v besedilo, potem ko je vsaka prvič omenjena, druga možnost je, da jih damo v priloge na samostojno stran, ki sledi seznamu virov in literature. Če uporabimo prvo možnost, naj bo tabela oz. slika s pripadajočim tekstovnim opisom na isti strani, dodamo dvojni razmik med njima. Slike in tabele, ki niso bistvene za besedilo, običajno umestimo v poglavje Priloge.

Če v pisnem izdelku ponatisnemo ali uporabimo prilagojeno tabelo / sliko iz drugega vira (npr. iz interneta, knjige), moramo v opombi vključiti avtorske pravice, ki vsebujejo izvor ponatisnjenih ali prilagojenih gradiv. Včasih je potrebno pridobiti tudi dovoljenje avtorja. Upoštevati je potrebno Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
5 Primeri tabel in slik
   
Vse številčimo od prve do zadnje po vrsti z arabskimi številkami (Tabela 1), uporabimo odebeljeni tisk in postavimo to oznako nad tabelo. Naslov tabele se napiše v poševnem tisku pod oznako Tabela 1. Med oznako tabele in naslovom je dvojni razmik. Naslov tabele mora biti jedrnat in jasen. Določene tabele imajo standarde, po katerih morajo biti narejene.
 

Če smo tabelo oblikovali sami na podlagi lastnih informacij, navajanje vira ni potrebno.
 

PRIMER 1: Tabelo smo izdelali sami na podlagi rezultatov analize. 




PRIMER 2: Tabelo smo izdelali sami na podlagi rezultatov analize. Tabela vsebuje tudi opombe. 




PRIMER 3: Če smo tabelo v celoti vzeli iz nekega vira, navedeni vir citiramo pod tabelo na enak način, kot bi ga v seznamu virov.



PRIMER 4: Če smo tabelo vzeli iz nekega vira in jo priredili, napišemo pred navedbo vira »Prirejeno po«.

 

Vsi grafični prikazi razen tabel so po APA smatrani kot slika. Slika je lahko grafikon, graf, fotografija, risba, ploskev, infografika ali katerakoli druga ilustracija, ki ni tabela. Potrebno je razmisliti, ali je slika ustrezni način za posredovanje informacij (npr. za predstavitev kvantitativnih podatkov je morda bolj ustrezna tabela).

Standardi dobre slike so: preprostost, jasnost, kontinuiteta in seveda informacijska vrednost. Z njo lahko razširimo besedilo, prinaša samo bistvene informacije. Biti mora lahko berljiva, dobro in natančno pripravljena, linije morajo biti gladke in ostre, pisava pa enostavna.

Slike sestavljajo: oznaka s številko, naslov, slika, legenda in opombe.

Oznaka Slika 1 je nad sliko v odebeljenem tisku, oštevilčena z arabskimi številkami. Naslov je z dvojnim razmikom pod številko v poševnem tisku. Legenda mora biti znotraj meja slike.

Opombe so treh vrst: splošne, specifične in o verjetnosti. Pojasnjujejo tisto, kar ne moremo razumeti iz slike. Naslov mora biti jedrnat in jasen. Vsebina mora biti razvidna iz naslova. Sama slika mora biti v taki resoluciji, da je jasna na pogled in za tiskanje. Slike so lahko natisnjene v sivih odtenkih ali v barvah, odvisno od njihove vsebine in kje bodo objavljene.

Avtorske pravice

Če v našem delu uporabimo sliko (graf, grafikon, risba, zemljevid), ki smo jo vzeli iz nekega vira, moramo obvezno navesti vir pod sliko, na enak način, kot bi ga navedli v seznamu virov. Upoštevati je treba avtorske pravice.

Če smo sliko (graf, grafikon, risba, zemljevid) povzeli oz. priredili iz nekega vira, navedeni vir citiramo pod sliko in pred navedbo vira napišemo »Prirejeno iz« ali »Povzeto po« in nadaljujemo na enak način, kot bi ga navedli v seznamu virov. 
 

Fotografije so vrste slik s posebno obravnavo. Če fotografiramo znano osebo, moramo za objavo pridobiti njeno dovoljenje (podpis). Če fotografijo naredimo sami, ni potrebno tega navajati v opombah. Če želimo fotografijo ponatisniti oz. prilagoditi iz nekega drugega vira, potrebujemo dovoljenje za uporabo v svojem pisnem izdelku, ker so profesionalne fotografije običajno last fotografa.


PRIMER 1: Fotografija je avtorska. Navajanje vira ni potrebno.



PRIMER 2: Fotografija smo vzeli iz uporabljenega vira.



PRIMER 3: Risbo smo vzeli iz uporabljenega vira.



PRIMER 4: Graf smo izdelali sami na podlagi rezultatov analize. 



PRIMER 5: Graf smo vzeli iz uporabljenega vira.

 

PRIMER 6: zemljevid

 Spremenjeno: 18. 5. 2020