Kaj je odprto objavljanje? | Prosti dostop / odprti dostop | Modeli odprtega dostopa | Kaj je odprto dostopno znanstveno delo? | Kako lahko zagotovimo odprtost svojega članka iz javno financiranih raziskav? | Postopek oddaje članka v Knjižnico UL PEF za objavo v repozitoriju | Ugodnosti pri objavljanju v odprtem dostopu za raziskovalce | Kdo lahko koristi vavčerje? | Izjeme / novosti pri koriščenju vavčerjev | Kaj pomeni licenca Creative Commons (CC) pri odprtodostopnem objavljanju? | Katera licenca Creative Commons je najbolj ustrezna? | Ali objava v odprtem dostopu vpliva na vrednotenje objave? | Pomembni dokumenti politike odprtega dostopa v Sloveniji | Pogosta vprašanja | Koristne povezave  
Odprti dostop obsega brezplačen dostop do celotne vsebine znanstvenih del na svetovnem spletu ter upravljanje avtorske pravice. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in založniku dovoli objavo znanstvenega dela (licence to publish).
Tako imenovani prosti dostop (free access) sam po sebi še NI odprti dostop. Celotno besedilo članka je v tem primeru brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vendar je vsebina varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za objave v naročniških znanstvenih publikacijah (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).
Zlati odprti dostop (Gold OA): Objavljanje v odprto dostopnih revijah in monografijah (open access journals, monographs) je označeno kot zlati odprti dostop (gold open access).
Diamantni (Diamond ali Platinum OA) odprti dostop: Neprofitni model zlatega odprtega dostopa, ki pomeni takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih del brez plačila stroškov objave – objavljanje je torej za avtorje ali njihove institucije brezplačno.
Zlati odprti dostop v hibridnih revijah (Hybrid OA): Hibridne revije so naročniške znanstvene revije v elektronski obliki, ki ob plačilu APC omogočajo odprto objavo posameznih člankov.
Zeleni odprti dostop oz. samoarhiviranje (Green OA): Zeleni odprti dostop oziroma zelena pot (green open access) predstavlja odprto ali prosto dostopnost znanstvenih del, objavljenih po običajni poti v naročniških revijah, ki jih je avtor (ali nekdo v njegovem imenu) arhiviral v repozitorijih.
Odprte objave na založniških platformah financerjev: Nekateri financerji raziskovalne dejavnosti vzpostavijo posebne platforme za objave znanstvenih del, ki so rezultat izvajanja različnih instrumentov financiranja tega financerja.
Več
Diamantni (Diamond ali Platinum OA) odprti dostop: Neprofitni model zlatega odprtega dostopa, ki pomeni takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih del brez plačila stroškov objave – objavljanje je torej za avtorje ali njihove institucije brezplačno.
Zlati odprti dostop v hibridnih revijah (Hybrid OA): Hibridne revije so naročniške znanstvene revije v elektronski obliki, ki ob plačilu APC omogočajo odprto objavo posameznih člankov.
Zeleni odprti dostop oz. samoarhiviranje (Green OA): Zeleni odprti dostop oziroma zelena pot (green open access) predstavlja odprto ali prosto dostopnost znanstvenih del, objavljenih po običajni poti v naročniških revijah, ki jih je avtor (ali nekdo v njegovem imenu) arhiviral v repozitorijih.
Odprte objave na založniških platformah financerjev: Nekateri financerji raziskovalne dejavnosti vzpostavijo posebne platforme za objave znanstvenih del, ki so rezultat izvajanja različnih instrumentov financiranja tega financerja.
Več
Odprto dostopno znanstveno delo (libre open access) postane, ko nosilec materialnih avtorskih pravic (avtor ali institucija) vsem uporabnikom daje prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do dela ter dovoljuje razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli namen.
Odprtost članka avtor lahko zagotovi s shranitvijo svoje končne, recenzirane različice članka (sicer objavljenega v naročniški reviji) v REPOZITORIJ, pri čemer upošteva embargo založnika. Torej preverimo zahteve financerja in izberemo okoliščinam ustrezno možnost. Pogoje posameznih založnikov za shranjevanje v repozitorij lahko preverimo na portalu Sherpa Romeo.
Postopek oddaje članka v knjižnico je odvisen od tega, ali je članek že vpisan v COBISS.
Če članek še ni vpisan v COBISS
Način posredovanja člankov za objavo v repozitorij poteka po naslednjih korakih:
Če je članek že vpisan v COBISS
Če je članek že predhodno vpisan v COBISS:
Če članek še ni vpisan v COBISS
Način posredovanja člankov za objavo v repozitorij poteka po naslednjih korakih:
- Najprej posredujete podatke o članku za vpis v bibliografijo mag. Andreji Grčar.
- Pri pošiljanju podatkov o članku v e-poštnem sporočilu mag. Andreji Grčar pripnete sprejeto različico.
- Mag. Andreja Grčar vpiše članek v COBISS in posreduje dr. Kseniji Rivo vaše e-poštno sporočilo s pripeto sprejeto različico in COBISS ID članka.
- Na podlagi teh podatkov dr. Ksenija Rivo vnese v repozitorij sprejeto različico, ki ste jo posredovali mag. Andreji Grčar.
Če je članek že vpisan v COBISS
Če je članek že predhodno vpisan v COBISS:
- Dr. Kseniji Rivo posredujete ali izpis članka iz SICRIS-a ali COBISS ID.
- E-poštnemu sporočilu pripnete sprejeto različico.
Kot raziskovalci imate možnost koristiti ugodnosti konzorcijev in drugih ustanov. Vavčerji za brezplačne APC-je so običajno poleg UL razdeljeni še ostalim univerzam in institucijam, ki sodelujejo v konzorciju za nakup tujih znanstvenih revij. Tako je v vsakem letu v okviru posameznih založnikov dodeljeno določeno število brezplačnih APC-jev za dopisne avtorje z UL.
Na spletni strani Univerze v Ljubljani so pod rubriko Odprta znanost objavljeni seznam trenutno dostopnih ugodnosti za slovenske avtorje raziskovalce in seznami porabljenih APC vavčerjev v okviru posameznega leta pri različnih založnikih (American Chemical Society, De Gruyter, Elsevier, Emerald Publishing, Oxford University Press, Springer, Taylor & Francis in Wiley).
Na spletni strani Univerze v Ljubljani so pod rubriko Odprta znanost objavljeni seznam trenutno dostopnih ugodnosti za slovenske avtorje raziskovalce in seznami porabljenih APC vavčerjev v okviru posameznega leta pri različnih založnikih (American Chemical Society, De Gruyter, Elsevier, Emerald Publishing, Oxford University Press, Springer, Taylor & Francis in Wiley).
- korespondenčni avtor oz. avtor, ki odda članek v založnikov sistem in prihaja z ene od članic konzorcija,
- potrebna pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije,
- potrebna identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije (uni-lj.si). Torej so do brezplačnih vavčerjev upravičeni dopisni avtorji, ki so študenti, zaposleni ali pogodbeniki institucij z dostopom do revij.
Založnik Taylor & Francis je 10. 7. 2023 spremenil postopek za koriščenje ugodnosti odprtega dostopa v svojih revijah: po novem mora avtor, ki želi koristiti vavčer (100% popust na APC) ali 5% popust za objavo v odprtem dostopu, po sprejetju članka v objavo izpolniti in potrditi sporazum za objavo članka (ang. author publishing agreement; APA) in pri tem izbrati objavo v odprtem dostopu ter eno izmed licenc Creative Commons. Če avtor ne izbere objave v odprtem dostopu, bo članek objavljen v klasični naročniški obliki.
Z licencami avtorji opredelijo dovoljenje za izbran način uporabe znanstvenega dela. Pri odprtih objavah v večini primerov uporabljamo licenco Creative Commons (CC), ki določa več pogojev, kot so priznavanje avtorstva, pravica do predelave in komercialne rabe, pogoji deljenja in podobno. CC licenca omogoča avtorjem, da obdržijo avtorske pravice in obenem dopuščajo vsaj nekomercialno kopiranje, razširjanje in dopustno uporabo avtorjevega dela.
Ustrezne so vse; avtor se mora le odločiti, katera licenca je najustreznejša za zaščito njegovega avtorskega dela v digitalnem okolju, pri tem pa mora upoštevati morebitne zahteve financerja.
Seznam licenc Creative Commons
Dodelitev licenc